Barbara Horvat
Leta 2002 je prišel k hiši naš prvi pes. Velik, kosmat, slinast, poskočen novofundlandec, kateri nam je dal vetra s svojo razposajenostjo in našo neizkušenostjo. Pred njim smo namreč imeli le mačke in druge majhne hišne ljubljenčke.
Njegovo šolanje je prevzela mama, katero sem vedno spremljala v pasjo šolo, da sem videla, kako šolanje psa poteka. Ko je 2006 leta prišel k hiši še zavetiški mešanec med SH in NO, je mama tudi z njim mahnila v šolo. Da pa naš prvi pes ne bi "trpel", sem začela z njim hoditi v pasjo šolo njegovega novega "bratca". Sicer sem vadila doma z njima obema, z mešančkom opravila svoj prvi BBH ter se učila sledi, z novofundlandcem opravila sprejemne teste za šolanje psov trapevtov, a vseeno "sposojati" si psa ni enako kot imeti svojega psa. Tako je k meni prišla v letu 2008 moja prva psička, mešanka z NB, s katero sem začela zares intenzivno spoznavati pasji svet. Začele sva seveda s klasično poslušnostjo (A, BBH), hkrati hodile na treninge reševanja, a ker ji zdravje ni dalo nadaljevati kariere, sva se spoznale z mnogo drugimi disciplinami: vlečni športi (canicross, dogtrekking), frizbi, lure coursing, flyball, working test, iskanje tartufov, in seveda rally obedience (RO1, RO2, RO3, RO4). Ona je ena izmed redkih psov, ki opazi "nepravilnosti" na nebu in tako ve kaj pomeni "letalo", "luna", "helikopter" itd. Zaenkrat je tudi edini moj pes, ki je do neke mere pokapirala abstraktni svet parih številk. Je tudi edini moj pes, ki za prvo rešitev novega problema uporabi svoje roke, kar tu in tam "obolečini" učenje.
Od leta 2009 pomagam psom z začasno namestitvijo, (re)socializacijo in rehabilitacijo. Nekaj teh psov je ostalo, ker se za njih ni našel ustrezen dom, ali pa so prišli nazaj, ker se dom ni izkazal za primernega. Stalna lastnica sem postala 2 takima psoma: živčnemu mešancu s terierjem ter stari, slepi, gluhi, inkontinentni srednji kodrici, kateri sem poskušala polepšati njeno jesen. Z natančnim, vztrajnim, ješčim, cartastim mešančkom z zelo okrnjenimi nagoni sva do sedaj opravila izpita A, BBH in RO1, bila na seminarju iz sledenja, trenirala agility, obiskala frizbi seminar, se poskusila v canicrossu in dogtrekkingu. Vendar ni ne ljubitelj teka, ne igranja z igračami, frizbiji, katerim namenja le miritvene signale, vsekakor pa zna ogromno trikcev in je moj v njegovem prostem času najglasnejši pes.
Ker sta temperament in značaj začasnikov in mešancev prava loterija, jaz pa sem si enkrat želela psa, ki bi imel končno željene karakteristike, sem si kupila svojega prvega rodovniškega psa, kodrasto prinašalko. Z njo sva opravile BBH, RO1, Brugsprøve, PNZ, LP-R (1-krat 1. mesto, 1-krat R.CACT), TP-R (1-krat 1. mesto), Markprøvre B v razredu začetnikov (in se s 1. nagradnim razredom kvalificirale v razred odprti), tekmovale sva v dummy trialu, working testu, vlečnih športih (canicross, bikejoring, dogtrekking). Poskusile sva se tudi v krvni sledi, lure coursingu, frizbiju ter iskanju tartufov. Odlična je v vsem, kar zahteva natančno delo z nosom, slabša v aktivnostih, kjer je potrebno teči za nečem. Odlično se lahko predstavi v delu, za katerega je bila pasma narejena, zna pa popolnoma zablokirati ob prisotnosti tujcev, kot tudi, če jaz kot vodnica ne zmorem skriti "treme". Zaključili sva 4 mladinske šampionate v lepoti, 2 odrasla šampionata, mednarodni šampionat oz. C.I.E. ter C.I.B. Postala je mladinski klubski prvak 2010, Evropski mladinski prvak 2010 ter se kvalificirala za Crufts 2011 in 2012 (z dosego mednarodnega šampionata je sedaj doživljensko kvalificirana). Pridobila je tudi vzrejno dovoljenje I/I TP-R, kar je največ kar lahko prinašalec v vzreji v Sloveniji doseže.
Leta 2012 sem skupaj z bratom ter mamo registrirala psarno "Praetorium Latobicorum's", pod katero je istega leta prikukalo na plano naše 1. leglo novoškotskih prinašalcev. Z eno izmed mladičk iz legla skupaj premagujeva kinološke izzive. Do sedaj sva opravili A, BBH, RO1 in RO2. Spoznale sva se z doggingom, dogtrekkingom, bile na working test delavnici ter zaključile mladinski šampionat Slovenije v lepoti. Je sicer notranje mehka, a izredno perspektivna.Trenutno imam 3 svoje pse, vodnica sem 4, aktivno delam še s 6 drugimi psi, si tu in tam še kakšnega sposodim, sicer pa se trudim vodnike naučiti učiti svoje pse.
Svoje izobraževanje o svetu živali sem začela z mačkami, ki so me naučile brati z nagrado, ki je bila njihova naklonjenost med mojim branjem, ki je bilo zame kazen, nadaljevala sem pa ga v svetu psov, ki so med kot introvertirano osebo naredili bolj samozavestno in "socialno". Veliko sem se naučila iz literature, še več pa v praksi, sploh od psov z žalostno preteklostjo.