Že od rane mladosti me spremlja posebna naklonjenost do živali. Kot otrok žal nisem imela pravice odločanja o družinskih ljubljenčkih, zato sem se morala zadovoljiti s pasjo družbo le na počitnicah pri babici, doma pa z želvo in nekaj mačkoni. Kar nekaj časa je preteklo, da je ustaljeni red v hiši pretresel nov član, pasme airedale terier. Nato so vrsto let moj prosti čas v življenju zapolnjevali konji, moja velika ljubezen. Šele nato je nastopilo obdobje psov, tisto, pravo. Vendar, ne glede na to, s katero živaljo sem imela opravka, me je vedno zanimalo, kako lahko z njo komuniciram, česa in kako jo lahko naučim. Učenju trikov se ni mogel izogniti niti muc, niti hišni kunec. Nič čudnega torej, da so me povsem osvojili psi, s svojim smislom za učenje in željo, da sodelujejo s človekom. Tako sem nekega dne z naslednjim psom dalmatincem pristala v Športno kinološkem društvu Celeia. Izkušnje, ki sem jih nabirala v društvu, pridobila na uspehih in napakah pri učenju psov, prebiranje vsakršne literature s področja kinologije, so me privedle do tega, da sem postala vaditeljica v tečajih šolanja psov na področju klasičnega šolanja. Nova športna disciplina Rally Obedience se je pojavila ravno ob pravem času in navdušila tako mene, kot mojega naslednjega zvestega spemljevalca Nela, pasme border collie. Smisel kinologije je z delovanjem na področju tega športa dobil nove razsežnosti: prijetno druženje s prijatelji na tekmovalnih parkurjih in nova poznanstva s čudovitimi ljudmi.