top of page

Harej Štefan

 

Na svet sem zelo glasno prijokal v Ljubljani v poletnem mesecu davnega leta 1972. Po nekaj letih življenja v mestu smo se preselili v bližino Nove Gorice.

 

 

Moj prvi stik s psi sega zelo daleč v otroštvo. Medlo se spominjam nemškega ovčarja, ki je zelo rad grizel žoge, vendar je po masakru v kokošnjaku moral od hiše. Skozi otroštvo so se vrstili še različni psi, ki pa seveda niso bili deležni nikakršnega intenzivnejšega šolanja ali socializacije. Izvajali so le nalogo 'čuvaja'. Ko se sedaj ozrem nazaj, me kar stisne pri srcu, kakšno prazno življenje so imeli.

 

Leta 2000 smo se razveselili nemške ovčarke. Takrat pa sem že doumel, da je pes nekaj več kot samo čuvaj. Opravili smo osnovno šolanje, za kaj več pa si takrat v družini nismo vzeli časa.

 

Pisalo se je leto 2008, ko sem šel iskat labradorko Tiso. Že med ogledovanjem sem bil  trdno odločen, da bom s to psičko šel v malo šolo ter opravil izpit B-BH. Po nekaj letih sem se odločil, da bom svoje pridobljeno znanje delil še med ostale.  Spomladi  2013 sem uspešno opravil izpit za Vodjo osnovne vrste šolanja. Jeseni istega leta pa še za Vodjo osnovne vrste RO. Učimo se celo življenje tako, da se tudi moje delo s psi na tej stopnji ne bo ustavilo.

 

Aktivno sodelujem v dveh klubih:  

  • KD Nova Gorica;

  • ŠKK Komen, v katerem opravljam funkcijo: inštruktorja A, B-BH in RO programa, predsednika nadzornega odbora ter gospodarja.

bottom of page