Urška Medvedšek
Odkar pomnim, so me živali strastno zanimale. Moja prva ljubezen so bili konji, že kmalu pa sem ugotovila, da so psi precej bolj dostopni, tako da so prav oni zavzeli največjo vlogo v mojem življenju. Moj prvi pasji učitelj je bil družinski mešanec z nemškim ovčarjem Lisko in ko smo se morali posloviti od njega, sem si zaželela čisto svojega psa. V knjigi o psih sem se zaljubila v groenendaela in po srečnem naključju je tisto jesen, leta 1999, k meni prišel Rosco Dobovski Proteus – Sambo, s katerim sem začela spoznavati čudoviti pasji svet. Uživala sva v agilityju in eno leto tudi zastopala našo državo na svetovnem prvenstvu belgijskih ovčarjev; uživala sva v razstavah in doživela mnogo uspehov, med drugim je Sambo postal evropski prvak leta 2007 ter evropski podprvak leto kasneje. Prav tako sva preizkusila tudi frizbi, pašo, IPO, rally obedience, skratka, skupaj sva preživela 10 čudovitih in zelo aktivnih let. V tem času sem tudi sama začela z učenjem drugih; najprej sem vodila agility treninge, nato sem svoje agilitaše prepričala, da pozimi raje delamo RO, kasneje sem začela še z malo šolo ter poslušnostjo. V slabem letu, ko sem bila brez svojega psa, sem začasni dom nudila nekaj zavrženim psom in poskrbela za njihovo rehabilitacijo ter začetke šolanja pred oddajo v nov dom. Potem je leta 2010 prišel k meni novi spremljevalec, groenendael Volt. Istega leta sem opravila licenco za vodjo osnovne vrste tečaja šolanja psov ter vodjo šolanja rally obediencea. Naslednje leto sem postala še državna sodnica za ocenjevanje zunanjosti.
Z Voltom sva imela nekaj smole z njegovim in mojim zdravjem, zato nisva bila tako dejavna, kot sem želela, vendar vem, da je pred nama še mnogo športnih užitkov. Do sedaj sva tekmovala v canicrossu, agilityju ter rally obedienceu, kjer sva leta 2013 postala državna prvaka v RO I, leta 2014 pa bila tretja v RO II. Kar se tiče najinih skupnih načrtov nameravava še naprej uživati v omenjenih disciplinah in če bo zdravje dopuščalo, se bova ponovno lotila še IPO športa. Svojo kinološko pot nameravam nadaljevati z izobraževanjem v več smereh, tako v sodniški kot inštruktorski smeri. Predvsem pa si želim še naprej delati s tečajniki, jim pomagati k bolj harmoničnemu odnosu s psi in novim kinološkim uspehom ter čimbolj aktivno preživljati čas z Voltom in fantovo psičko Sio. Dela mi prav gotovo že doma ne bo manjkalo, saj je Volt kot pravi belgijec hiperaktiven živec, ki ga moram ves čas umirjati in skrbeti za njegovo osredotočenost, saj bi najraje zame naredil vse hkrati, Sia pa kot ibiški pes zahteva povsem drugačen pristop in potrebuje ogromno vzpodbude in ''dvigovanja morale'', vendar je v zadnjem letu vzljubila delo in sodelovanje z mano. Prav razlike v značaju ter potrebah psov, s katerimi delam doma in v tečajih, skrbijo za pestrost in iskanje vedno novih odgovorov tudi na ista vprašanja.